Vlada je na zadnji seji sprejela Letni program dela »Rudnika živega srebra Idrija – v likvidaciji« za leto 2010. Za izvajanje programa bo tako rudnik iz državnega proračuna, iz sredstev ministrstva za gospodarstvo, letos prejel dober 1.108.000 evrov, ki jih bo država rudniku, na osnovi sklenjene pogodbe in izstavljenih zahtevkov, plačevala v mesečnih deležih. Manjkajoča sredstva, potrebna za uresničevanje Letnega programa dela v višini dobrih 79.000 evrov pa bo moral rudnik zagotoviti iz lastnih prihodkov in poslovanja. Kot smo že poročali, je vlada konec decembra minulega leta sprejela sklep o redni likvidaciji družbe Rudnik živega srebra Idrija. Poleg ostalih del, ki jih mora družba v postopku redne likvidacije izvajati skladno z zakonom o gospodarskih družbah, mora podjetje v letošnjem letu poskrbeti tudi za dela, ki so predvidena v programu vzdrževanja nezalitega dela jame, ter monitoring po končanih zapiralnih delih v rudniku. Za opravljanje teh del je predvidenih 19 delavcev. Treba pa bo poravnati tudi rudarsko škodo, za kar bo državni proračun letos zagotovil 540.000 evrov.           Metka Rupnik  

Močna burja v sunkih, ki je začela pihati včeraj in se čez noč še okrepila, je največ škode povzročila na severnem Primorskem, zlasti na širšem območju novogoriške občine, kjer je odkrivala strehe, podirala drevesa in drogove…. Vodja regijskega štaba Civilne zaščite za severno Primorsko Samo Kosmač je povedal, da je tudi hoja na prostem na Goriškem lahko zaradi letečih in padajočih predmetov nevarna. Tudi na Ajdovskem in Vipavskem, kjer so na močno burjo navajeni, je to noč povzročila kar precej škode. Med drugimi stavbami je odkrila tudi del strehe policijske postaje sredi mesta in šolske stavbe v Dobravljah. Burja je potrgala tudi številne kable električnih daljnovodov, zato je velik del prebivalstva v regiji občasno ali že dlje časa brez oskrbe z električno energijo. Tudi na Idrijske, Cerkljanskem in v posoških občinah piha močna burja, ki zlasti danes tudi na teh območjih povzroča motnje pri dobavi električne energije. Napovedi vremenoslovcev pravijo, da bo močna burja na Primorskem pihala vse do večera, v noči na četrtek pa bo slabela in v četrtek dopoldne ponehala.V večjem delu Slovenije že sneži, do srede zjutraj je največ snega zapadlo na Kočevskem. Snežilo bo še danes čez dan in v noči na jutrijšnji četrtek, v četrtek čez dan pa bo sneženje oslabelo in popoldne povsod ponehalo. Od danes do četrtka zvečer bo zapadlo od 20 do 40, lokalno v južni in vzhodni Sloveniji tudi več centimetrov snega.  Veter bo danes gradil snežne zamete. Metka Rupnik  

Zdravstvene ekipe Zdravstvenega doma Idrija, ki pokrivajo območja občin Idrija in Cerkno, imajo na letni ravni približno 800 intervencij, kar v povprečju znaša dve oziroma tri intervencije na dan, za vsako pa porabijo po tri ure. Zato je opremljenost “voznega parka” izjemnega pomena. To bo poslej imelo eno vozilo več. Prav danes so namreč pred Zdravstveno postajo v Cerknem v uporabo predali reanimacijsko vozilo, vredno 140 tisoč evrov:izjava Urska Mocnik... pojasnjuje strokovna vodja javnega zavoda, Urška Močnik.Reanimacijsko vozilo, za katerega je dobršen del sredstev zagotovila občina Cerkno, ima seveda sodobno opremo:izjava Urska Mocnik 2Današnje slovesnosti se je poleg vodstva, zdravstvene ekipe zavoda, udeležilo tudi vodstvo idrijske in cerljanske občine, med gosti pristojnega ministrstva pa je bil generalni direktor Direktorata za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje. Primarij Janez Remškar, ki je ob tej priložnosti povedal: izjava Remskar Povejmo še, da je zbrane pred Zdravstveno postajo Cerkno, kjer so novo vozilo predali v uporabo, cerkljanski župan, Jurij Kavčič, razveselil z novico, da bo tudi občina poslej imela, podobno kot sosednja, tolminska občina, heliodrom:izjava zupan KavcicMaja Filipič 

Na Občini Idrija v teh dneh pripravljajo potrebno dokumentacijo za objavo razpisa za podelitev koncesije na področju gospodarskih javnih služb. Kot je znano, je idrijski občinski svet na zadnjem zasedanju sprejel sklep o podelitvi koncesije za opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb za obdobje dveh let. Tako bo na razpisu izbrani koncesionar v paketu dobil v izvajanje dejavnosti od oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode, zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, urejanja javnih površin in javne razsvetljave ter semaforjev in druge prometne signalizacije v naseljih. In v kakšni fazi je trenutno priprava dokumentov za jesenski razpis koncesije. Jože Močnik, vodja službe za gospodarske javne službe na Občini Idrija. ------------------- izjava Jože Močnik ------------------ S podelitvijo koncesije za dobo dveh let bo občina, tako predvidevajo, na najhitrejši možni način zagotovila zakonsko ustrezno izvajanje gospodarskih javnih služb v občini ter pridobila pomembne konkretne izkušnje s podelitvijo koncesije na tem področju, ki bodo osnova za odločanje o najprimernejšem načinu izvajanja teh služb tudi v prihodnje. Metka Rupnik

Konec preteklega tedna sta družbi Radio Kobarid in Radio Cerkno, ki sta od lanskega leta solastniško povezani, zaključili skoraj dve leti dolg postopek vsebinskega in formalnega povezovanja radijskih programov. Primorski val, ki 20 ur dnevno združuje Radio Odmev in Alpski val, je namreč s strani Agencije za pošto in elektronske komunikacije prejel odločbo o dodelitvi statusa regionalnega programa posebnega pomena. To je prva tovrstna radijska mreža v Sloveniji, saj so vse ostale mreže zgolj komercialna združenja. Mnogi se danes lahko sprašujejo, kaj ta status sploh še pomeni, ko pa na trgu uspevajo predvsem lahkotni, pogosto rumeno obarvani radijski programi. Kratkoročno to zagotovo drži, prepričani pa smo, da se vrednost vsakega medija ocenjuje skozi daljše obdobje. Primorski val deluje v okolju, ki zaradi odmaknjenosti krajev od regionalne in nacionalne prestolnice predstavlja nepogrešljivi vir informacij izobraževanja in razvedrila. To potrjuje tudi že objavljen podatek, da je v času, ko nekomercialni programi izgubljajo svoje poslušalce, Primorski val postal najbolj poslušanimi radii v zahodni Sloveniji. Razvojna politika je jasna: S pomočjo različnih modernih prijemov ohraniti poslušalce vseh starostnih skupin, povečati komercialne učinke do zanesljivejšega praga rentabilnosti, ter postati in ostati osrednji elektronski medij vsaj ene bodoče slovenske pokrajine. Preprosto povedano – trenutna gospodarska kriza ne sme prerasti v krizo idej, še posebej pri mladih, ki so ogrodje večine slovenskih medijev. Na sliki: sedež studia v Cerknem i.s.  

Letošnja zima je, zlasti januarja in februarja, prinesla obilje snežnih padavin in nizkih temperatur in se, kot napovedujejo vremenoslovci, še ne poslavlja, saj za prihodnje dni napovedujejo še eno izdatnejšo pošiljko snega. Snežna zima z obilnim in pogostim sneženjem pa pomeni tudi precejšnjo obremenitev za občinske proračune. V občini Idrija, kjer zimsko službo poleg ekip in mehanizacije podjetja Komunala Idrija opravlja še okoli 100 pogodbenih podizvajalcev s svojo strojno opremo,  od tega 20 na lokalnih cestah ter okoli 80 po cestah znotraj krajevnih skupnosti in do posameznih hiš, ocenjujejo da bodo letošnji stroški za zimsko službo precej presegli za to predvidena proračunska sredstva. Čeprav se sezona zimske službe uradno zaključi 15.marca, je bo dejansko konec šele z zadnjim sneženjem. Na osnovi dosedanjih ocen stroškov pristojne službe na Občini Idrija ocenjujejo, da bodo končni stroški letošnje zimske službe znašali med 700.000 in 800.000 tisoč evri, kar je več, kot je rezerviranih sredstev v občinskem proračunu. Da bi pokrila stroške občina dodatnih sredstev ne bo vzela iz postavke za letno vzdrževanje cest, ker bi to pomenilo bistveno slabše vzdrževanje cest v preostalih mesecih v letu in s tem bistveno poslabšanje prometne varnosti. Če jih ne bo  mogoče zagotoviti na drug način, bodo sredstva črpali iz investicijskega dela proračuna za ceste, saj je vzdrževanje obstoječega občinskega cestnega omrežja primarna, gradnja novega pa sekundarna naloga občine. Metka Rupnik  

Poslanec Samo Bevk v svojem poslanskem vprašanju ministrico za kulturo Majdo Širca vprašuje, kako poteka vzpostavitev nacionalnega registra žive dediščine ter koliko in kateri običaji oziroma enote živem nesnovne dediščine so že vpisane nanj. Državni zbor je Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine ratificiral decembra 2007, v veljavo pa je stopila konec 2008. Konvencija je bila sprejeta na Generalni konferenci Unesca oktobra leta 2003, do januarja 2010 jo je ratificiralo že 121 držav. Na reprezentativnem seznamu je danes vpisanih 166 enot iz 77 držav. Od sosednjih držav ima Hvaška vpisanih že 7 enot, Italija 2 in Madžarska 1. Bevk je februarja 2008 takratnemu ministru za kulturo dal pobudo za vpis Laufarije in Kurentovanja na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri Unescu. Takrat je  bilo rečeno, da se morajo tisti običaji, ki imajo realne možnosti za vpis na seznam svetovne dediščine najprej vpisati na nacionalni poskusni seznam oz. v register žive dediščine. Na spletni strani ministrstva za kulturo se namreč kot edina enota žive dediščine, ki je doslej vpisana v ta register, navaja Škofjeloški pasijon. Bevk je prepričan, da si to zaslužita tako cerkljanska Laufarija kot Kurentovanje na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah   Nalogo koordinatorja državne javne službe varstva žive dediščine v  Sloveniji od marca lani opravlja Inštitut za slovensko narodopisje Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prvi ukrep koordinatorja je tudi vzpostavitev registra žive dediščine Slovenije, vpis vanj pa je eden predpogojev  tudi za  pričetek postopka za vpis na Unescov seznam. Metka Rupnik.                                                                                                                                               

Na včerajšnjem občnem zboru Planinskega društva Cerkno so pregledali delo društva in njihovih odsekov v lanskem letu. Večino zadanih nalog so izpeljali, še posebej uspešna je bila najbolj odmevna prireditev – zimski pohod na Porezen, ki je v dveh dneh sprejel okrog dva tisoč pohodnikov. Tudi med letom je bilo na Poreznu dokaj živahno. Planinci so se vključili v organizacijo maratona štirih občin, organizirali so poletno srečanje planincev ter sodelovali pri poletnem oskrbništvu koče. Veliko energije morajo člani društva vsako leto potrošiti za pridobitev ustreznega oskrbniškega para, saj so se na upravnem odboru odločili, da koče na Poreznu ne bodo oddali v večleten najem. Letos so člani gospodarskega odbora izpeljali več akcij za obnovo tega objekta. Tako sta minulo leto doživeli nekaj sprememb kuhinja in kopalnica. Sicer pa se največ dogodkov v društvu odvija po odsekih. Živahna je izletniška dejavnost, primerno vzdrževane so planinske poti, na svoja pleča pa so prevzeli tudi reševanje dolgoletne problematike – postavitev ustreznih ograj, ki loči planince od živine pašne skupnosti. Zelo pomembno pa je bilo tudi letos delo z mladimi planinci, ki so jim na sinočnjem občnem zboru podelili priznanja za prve planinske podvige. Planince tudi v letošnji sezoni čaka dovolj dela. Nadaljevala se bo prenova planinskega doma, če bo na voljo dovolj sredstev, bodo zamenjana okna, največ energije pa tudi letos nameravajo vložiti v pridobitev dokončnega gradbenega dovoljenja za elektrifikacijo Porezna. Letos načrtujejo kar 27 različnih izletov, nadaljevali bodo sodelovanje z osnovno šolo, s pomočjo katere prav tako pridobivajo podmladek. Planinci se bodo letos pridružili tudi številnim društvom v vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo. Na sinočnjem občnem zboru Planinskega društva Cerkno sta v kulturnem programu sodelovali dve zelo različni generaciji – mladi planinci in Pevski zbor Društva upokojencev Cerkno, ki ga tudi sestavlja večina rednih članov društva. Tudi v naslednjih štirih letih bo društvo vodila dosedanja predsednica Damjana Čadež. i.s.  

Muzejsko društvo Idrija je včeraj v galeriji Pri Črnem orlu v Idriji odprlo razstavo Podobe lišajev, ki nas z izvrstnimi fotografijami ter živimi primerki iz narave popelje v ta miniaturni in po krivici prepogosto prezrt svet narave. Na Idrijskem je lišaje prvi popisoval Scopoli v svoji Flori Carniolici iz leta 1772, za njim pa Glawacki, ki je leta 1870 objavil podrobnejši pregled v delu Lišaji na Kranjskem in Primorskem. Od tedaj se je veda o njih zelo razvila, kljub temu pa širša, nestrokovna javnost o lišajih ve zelo malo. Tudi navdušeni ljubitelji narave, jih na svojih sprehodih v naravnem okolju pogosto prezrejo, morda prav zaradi njihove majhnosti. Zakladnico barvitosti in oblikovne pestrosti podob lišajev, od zdrizavcev, votličarjev, skorjevcev, kolačkarjev, parmelije, žuljevcev do jelenovcev, pljučarjev in drugih vrst lišajev, ki si jih v galeriji Pri Črnem orlu te dni ogledujejo obiskovalci, so v fotografije ujeli Tanja Čuk, Marina Slabe, Anka Vončina in David Tončič. V svet lišajev jih je pritegnila biologinja Marija Bavdaž, ki je zbranim na včerajšnjem odprtju spregovorila o lišajih kot občutljivem sožitju dveh bitij: alg in glivic. ----------------- izjava Marija Bavdaž -----------------   Lišaj ne nastane, če je to občutljivo ravnovesje med algo in glivico porušeno, kar se pogosto dogaja v onesnaženih okoljih, zato lahko tam, kjer rastejo lišaji, zrak zagotovo zajamete s polnimi pljuči. Če ste zamudili včerajšnje odprtje, si lahko razstavo Podobe lišajev v galeriji Pri črnem orlu ogledujete še do 19.marca.      Metka Rupnik

Danes je v gostilni Kos v Idriji potekalo že 7.senzorično ocenjevanje idrijskih žlikrofov, ki ga pripravlja društvo za promocijo in zaščito idrijskih jedi. Tokrat je svoje izdelke ponudilo v oceno več izdelovalcev kot minula leta. Senzorično ocenjevanje idrijskih žlikrofov je sestavni in obvezni del vsakoletnega preverjanja kakovosti te idrijske specialitete za vse izdelovalce, ki želijo, v skladu z Elaboratom o označbi tradicionalnega ugleda za idrijske žlikrofe, pridobiti ali ohraniti certifikat, ki izdelovalcu daje pravico do uporabe znaka zaščitene jedi s poreklom na svojem izdelku. Letošnje ocenjevanje je imelo še poseben pečat, saj je bilo prvo potem, ko so idrijski žlikrofi pridobili tudi status evropske zaščite. Svoje vzorce idrijskih žlikrofov je tokrat ponudilo v oceno kar 13 proizvajalcev, kar je več kot minula leta, saj je certificiranje finančno podprla Občina Idrija. In katere lastnosti idrijskih žlikrofov so tiste, ki jih strokovna komisija vzame pod drobnogled. Predsednica Komisije Marlena Skvarča, višja predavateljica na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. ------------------------- izjava Marlena Skvarča 1 -------------------------- Po zaključku ocenjevanja je predsednica komisije Marlena Skvarca izpostavila zlasti napredek, ki so ga izdelovalci idrijskih  žlikrofov, dosegli po sedmih letih senzoričnih ocenjevanj ter veselje nad dejstvom, da se je ocenjevanja udeležilo kar enkrat več izdelovalcev kot lani, med njimi tudi članice Društva podeželskih žena Idrija-Cerkno. In rezultati? Od skupno 35 možnih točk, jih je bilo potrebno doseči najmanj 25, kar je uspelo vem prijavljenim vzorcem oziroma njihovim izdelovalcem. Njihovi idrijski žlikrofi ustrezajo pogojem za pridobitev oziroma ohranitev certifikata. Največ točk, in sicer 29,2 je komisija tudi letos namenila žlikrofom Gostilne Kos v Idriji, na drugo mesto po številu točk so se uvrstili Žlikrofi Florjančič iz Cerknega, na tretje pa kar dva izdelovalca, in sicer Marko Pirih iz Srednje Kanomlje in podjetje Go-Trade iz Spodnje Idrije. Idrijski žlikrofi Gostilne Kos se v vseh letih ocenjevanj le enkrat niso uvrstili na 1.mesto. V čem je skrivnost njihovih žlikrofov. Ana Kos. --------------- izjava Anica Kos ---------------- Tudi na Cerkljanskem izdelujejo dobre idrijske žlikrofe, kar dokazuje tudi drugo mesto izdelovalca Žlikrofi Florjančič iz Cerknega. Katja Florjančič. ---------------- izjava Katja Florjančič ---------------- Vsakoletno senzorično ocenjevanje idrijskih žlikrofov je pripomoglo k dvigu in ohranjanju kakovosti te tradicionalne idrijske specialitete, kar je najpomembnejše za kupce, zlasti sedaj, ko bodo z evropsko zaščito idrijski žlikrofi prepoznavnejši tudi v širšem evropskem prostoru. Metka Rupnik