Na delovnem srečanju v Spodnji Idriji se je včeraj mudil minister za promet, magister Radovan Žerjav.Osrednja tema včerajšnjega pogovora v Spodnji Idriji je bila vezana na strateško usmeritev cestne infrastrukture, predvsem odprtost idrijskega in cerkljanskega okolja s centrom države ter na problematiko državnih cest – zlasti Keltike, ki teče tudi skozi občini Idrija in Cerkno. Cestna povezava je namreč najprometnejša žila in vez med kraji in v preteklih letih se je vanjo veliko vlagalo, nekaj večjih projektov pa kljub temu ostaja. Brez dobre cestne infrastrukture, prometnih povezav, se gospodarstvo ne more razvijati, zato mora razvoj infrastrukture spremljati razvoj gospodarstva in turizma. Potrebno je, kot povzema minister za promet, magister Radovan Žerjav, razmišljati o predorskih povezavah v tukajšnjem okolju: izjava obisk minister Zerjav Pri reševanju prometnih povezav so smiselne tudi obvoznice, denimo v Spodnji Idriji, na Marofu, v Hotedršici, na Kalcah, s čimer bi – s preusmeritvijo prometa iz centrov – reševali tudi prometno varnost, statistika prometnih nesreč s smrtnim izidom se je v zadnjem obdobju na Keltiki močno poslabšala. Posodabljanje cest torej terja smrtni davek. In kako lahko pri tem pomaga prometno ministrstvo oziroma pristojne službe: izjava obisk minister Zerjav 2 ...potrebno je veliko narediti na preventivi, cestna infrastruktura pa še zdaleč ni najboljša: izjava obisk minister Zerjav 3 Maja Filipič  

Kandidati nekaterih političnih strank, ki kandidirajo na letošnjih državnozborskih volitvah v naših krajih, so znani že več tednov in so v teh dneh sredi vrhunca predvolilne kampanje, imena kandidatov drugih, zlasti izvenparlamentarnih strank, pa so postala znana šele v teh dneh, ko so volilne komisije na sedežih volilnih enot dokončale preverjanje pravilnosti vloženih kandidatur in izpeljale žrebanje vrstnega reda kandidatnih list na glasovnicah. Poglejmo, kdo vse se bo za glasove volivcev v naših krajih potegoval na volitvah 21.septembra na našem območju. V 11.volilnem okraju 1.volilne enote, ki obsega območji občin Idrija in Cerkno kandidira 14 kandidatov za mesto poslanca v državnem zboru. Poleg že dlje časa znanih kandidatov, kot so: Janez Podobnik Slovenska ljudska stranka in Stranka mladih Slovenije, Samo Bevk Socialni demokrati, Ernesta Eržen Liberalna demokracija Slovenije, Rado Likar Slovenska demokratska stranka,  Ivan Skrt  Nova Slovenija, in Maksimilijan Mohorič iz stranke Lipa. Iz vrst parlamentarnih strank v tem okraju kandidirajo še Neda Pagon Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Marijan Groff stranka Zares in Nina Mavrin Slovenska nacionalna stranka. Iz vrst neparlamentarnih strank pa v idrijsko-cerkljanskem volilnem okraju kandidirajo še: Marjeta Friedl (beri: fridl) Zelena koalicija (Zelena stranka in Zeleni progres), Jaka Kolbl stranka Zeleni Slovenije, Marko Potočnik Krščanska demokratska stranka, Mateja Gaberc Lista za pravičnost in razvoj ter Ažbe Slapar iz Stranke slovenskega naroda. ----------------- V 1. volilnem okraju 3.volilne enote, ki obsega območje občin Logatec, Cerknica, Loška dolina in Bloke pa kandidira 16 kandidatov. Na listah parlamentarnih strank kandidirajo: Miroslav Levar Socialni demokrati, Janez Smole Liberalna demokracija Slovenije, Franc Mišič Slovenska nacionalna stranka, Franc Bavec stranka Lipa, Branko Mišič Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Andrej Bajuk Nova Slovenija, Nada Skuk Slovenska ljudska stranka in Stranka mladih Slovenije, Bogdan Urbar stranka Zares in Peter Verlič Slovenska demokratska stranka. V volilnem okraju s sedežem v Logatcu pa kandidirajo še: Marija Gale Zeleni Slovenije, Andreja Čamernik Lista za pravičnost in razvoj, Jasmina Verbič Stranka Slovenskega naroda, Berto Menard Krščanska demokratska stranka, Vesna Skula Naprej Slovenija, Tatjana Krajnc Zelena koalicija (Zelena stranka in Zeleni progres) ter Petra Zupančič Lista za čisto pitno vodo.       Metka Rupnik        

Ravnateljica idrijske osnovne šole Marta Pajer Šemrl, predsednik poslovodnega odbora Hidrie, Iztok Seljak, direktor idrijske gimnazije, Borut Hvalec in direktorica informacijsko-izobraževalnega in svetovalnega centra IZIDA, Vojka Žerovnik, so včeraj v Idriji podpisali poslovni dogovor o sodelovanju v takoimenovanem projektu „Karierni klub“, ki se bo vzorčno izvajal prav v idrijski osnovni šoli.Ideja Kariernega kluba, ki predstavlja vzorčni primer v Sloveniji, se uresničuje v partnerstvu med osnovno in srednjo šolo, podjetjem in Izido, vsak partner pa nosi svoje odgovornosti. Osnovna šola Idrija bo v okviru projekta izvajala dejavnosti kluba za učence od šestega do devetega razreda šole ter zagotovila udeležbo strokovnih sodelavcev na usposabljanju, k projektu pa so na šoli pristopili zaradi:-----------izjava karierni klub Felc-----------...pojasnjuje Nevja Felc, šolska pedagoginja v OŠ Idrija. Na šoli bo projekt „Karierni klub“ realiziran ob podpori korporacije Hidria, ki je prevzela pokroviteljstvo nad izvedbo, v podjetju pa so k temu projektu, kot povzema Tanja Kenda, direktorica za razvoj in izobraževanje v Hidri, pristopili:------------izjava karierni klub Kenda----------- Koordinator projekta – to je IZIDA – Informacijsko-izobraževalni in svetovalni center, pa bo zagotovil usposabljanje partnerjev, usklajevanje pri izvajanju projekta in strokovno pomoč izvajalcem. Izvedba kluba se, kot potrjuje tudi direktorica IZID-e, Vojka Žerovnik, lahko prilagaja okolju:-----------izjava karierni klub Zirovnik------------ Naloga idrijske gimnazije, kot zadnjega izmed štirih sodelujočih partnerjev, pa je vezana na zagotovitev udeležbe učiteljev praktičnega pouka na usposabljanju, skupaj s Hidrio pa bo sodelovala tudi pri promociji poklicev in poklicni vzgoji ter informiranju staršev.Sodelujoči partnerji bodo v letošnjem šolskem letu za vse starejše osnovnošolce, posebej pa za člane Kariernega kluba, organizirali promocijo poklicev in poklicno vzgojo z motivacijskimi predstavitvami, delavnicami za razvijanje interesov in načrtovanje kariere ter spoznavanje poklicev v praksi. Maja Filipič

Koncern Kolektor vsako drugo leto za vse svoje dobavitelje pripravi Dan dobaviteljev. Tokrat se je v Radencih zbralo več kot 100 predstavnikov dobaviteljev iz 56 podjetij. Novost letošnjega Dneva dobaviteljev je bila organizacija dneva tako za komutatorski kot nekomutatorski program. Prvič sta na njem sodelovala tudi Kolektor Liv in Kolektor Magma. Cilj omenjenega dneva je seznaniti dobavitelje s položajem koncerna Kolektor in njegovo strategijo razvoja ter poudariti pomembnost kakovosti izdelkov in poslovanja. Predavatelji so si bili enotni, da je dobro sodelovanje med dobavitelji in koncernom pomembno tako za eno kot drugo stran. Na področju nabave je koncern zastavil novo strategije, ki so jo poimenovali »Politika 5 krat 5«, ki zajema redno oskrbo proizvodnje z materialom, stalno zniževanje nabavnih stroškov, iskanje novih potencialnih virov nabave, zmanjševanje števila dobaviteljev in dvig kakovosti vhodnih materialov. Rast koncerna zahteva tudi novo organizacijo. Z letom 2009 se bo koncern reorganiziral v panožno organizacijo. Ta naj bi koncern delila na tri stebre – avtomobilsko industrijo, hišno tehniko in industrijsko tehniko. Ključna sprememba bo na razvojno tržni funkciji, s pomočjo katere želijo v koncern pripeljati nove programe in produkte. Udeleženci so se seznanili še z nekaterimi novostmi s področja logistike v koncernu, novo evropsko okoljevarstveno zakonodajo REACH in pregledali, kako uspešni so dobavitelji pri dobavi materialov. V zadnjih dveh letih je bil narejen korak naprej, vendar si v koncernu želijo še boljših rezultatov. Na vsakem Dnevu dobaviteljev razglasijo tudi Naj dobavitelja, ki ga izbere poslovodstvo koncerna. Tokrat je kristalno plaketo prejelo nemško podjetje EKS Isodraht GmbH, eden največjih koncernovih dobaviteljev bakra. Polona Šemrl

V torek je po poletnih počitnicah zasedal svet spodnjeidrijske krajevne skupnosti. Župan občine Idrija, Bojan Sever, je namreč v the dneh pričel svoj jesenski krog obiskov po skupnostih v občini.Po uvodni predstavitvi kronologije dosedanjega mandata in vizije za prihodnji dve leti v spodnjeidrijski krajevni skupnosti, je idrijski župan Bojan Sever zbranim svetnikom in krajanom Pustote, ki so se tokrat udeležili zasedanja, predstavil vsebinsko-časovni potek del na projektih, ki so v teku na spodnjeidrijskem. Med temi osrednje mesto zavzema projekt prometne ureditve Koreje, za katerega so planirana obsežna proračunska sredstva, vodstvo skupnosti pa je prepričano, da se projekt izvaja prepočasi. Doslej je bil izdelan in potrjen idejni projekt, z vnosom dogovorjene lokacije v prostorske plane občine, ostajajo pa sprejem prostorskega plana občine, izpeljati bo potrebno denacionalizacijski postopek, odkupiti parcele, naročiti izdelavo projektov za PTT, kanalizacijo in vodovod ter pridobiti oceno možnosti za izgradnjo krožišča ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Kot je bilo slišati v razpravi, projekt “Koreja” ne bo zaključen v dveh letih, ko se izteče mandat tako županu kot sedanjim svetnikom spodnjeidrijske krajevne skupnosti, se pa bo idrijski župan zavzel, da bo ta pospešeno tekel, predvsem v delih, za katere so sredstva v občinskem proračunu že rezervirana, tako je v naslednjih 14 dneh mogoče pričakovati oceno za možnost izgradnje krožišča na tem območju. Vodstvo spodnjeidrijske krajevne skupnosti je županu v nadaljevanju zasedanja predstavilo vsebinsko-časovni potek del na projektih, za izvedbo katerih je zadolžena skupnost, to so projekti športni park, obnova stare osnovne šole in kulturne dvorane, ki celovito predstavljajo takoimenovani športno-kulturno-rekreativni center. To je namreč dolgoročni projekt spodnjeidrijske skupnosti:izjava seja Bojan Cuk… povzema Bojan Čuk, podpredsednik sveta spodnjeidrijske krajevne skupnosti. Kar nekaj pripomb pa je bilo ob koncu zasedanja slišati tudi na račun spletne strani www.turizem.si, ki naj bi bila namenjena predstaviti celotne idrijske občine. Svetniki spodnjeidrijske krajevne skupnosti so namreč prepričani, da je ta bolj ali manj namenjena Idriji. Njihova želja je, da bi oblikovalci spletne strani, zanje namreč skrbi ICRA, vključili obsežnejšo predstavitev spodnjeidrijskega okolja, ki je del celotne občine Idrija in ne samo napovedali prireditve iz tega okolja. Maja Filipič Na sliki: Koreja (Foto Sanja Rejc)

Rudnik po rudniku je bil naslov sinočnjega poslanskega večera Sama Bevka, kandidata Socialnih demokratov na Idrijskem in Cerkljanskem za poslanca v državnem zboru. Strokovnjaki Rudnika živega srebra Idrija so na njem spregovorili o zapiralnih delih v rudniku, soočanju z ekološkimi in zdravstvenimi posledicami rudarjenja ter novimi dejavnostmi podjetja v prihodnje. Rudnik živega srebra Idrija je edini rudnik v zapiranju v Sloveniji, za katerega je v posebnem zakonu opredeljena tudi dejavnost po zaprtju rudnika, je poudaril Samo Bevk, zato je v parlamentarno proceduro vložil novelo zakona, ki ga dopolnjuje še z nekaterimi novimi področji. -------------- izjava Samo Bevk ---------------- Njegove novele zakona o preprečevanju posledic rudarjenja v RŽS državni zbor ni sprejel, Bevk pa je že napovedal vnovično vložitev zakona. Po besedah direktorja idrijskega rudnika Marka Cigaleta so se zapiralna dela, ki naj bi bila po prvotnem zapiralnem programu dokončana leta 2006, podaljšala zaradi večjih površin in večje količine potrebne injektirne mase, katere količine so že konec lanskega leta presegli za 44%. Bistvena naloga zapiralnih del je preprečiti premike na površini ter zagotoviti sanacijo ekoloških in zdravstvenih posledic rudarjenja. Računajo, da bodo vsa zapiralna dela zaključili v prvi polovici leta 2009, do konca letošnjega leta pa naj bi bila montirana tudi nova izvozna naprava v jašku Frančiške. Podjetje Rudnik živega srebra v novo obdobje vstopa z novimi poslovnimi dejavnostmi: z izvajanjem vzdrževanja in monitoringa nezalitega dela jame, za kar so državna sredstva za naslednjih pet let že predvidena, s turistično dejavnostjo v okviru Antonijevega rova ter z raziskovalno dejavnostjo na področju živega srebra v okviru junija odprtega Informacijsko-raziskovalnega centra. In kako bo s financiranjem centra? Direktor rudnika Marko Cigale. ------------- izjava Marko Cigale -------------- Po Cigaletovih besedah so zagotovljena sredstva za nadaljnje spremljanje zdravja nekdanjih rudarjev. Za vstop v projekt kontrolnih pregledov za odkrivanje zapoznelih obolenj, ki so posledica poklicne bolezni, njihovo zgodnje odkrivanje pa je bistveno za uspešnost zdravljenja, se je odločilo 600 od 800 nekdanjih idrijskih rudarjev. Stalno pa se izvajajo tudi merjenja koncentracij živega srebra in radona na območju rudnika in Idrije. Tatjana Dizdarević vodja službe za varstvo pri delu in raziskovalka na področju ekologije in rudarstva v raziskovani enoti rudnika. --------------- izjava Tatjana Dizdarević --------------- Bojan Režun pa je predstavil opravljeno delo pri pripravi dosjeja za prvo medkontinentalno nominacijo Slovenije oziroma Idrije, Španije, Mehike in kasneje tudi Peruja za vpis rudarske dediščine živega srebra in srebra na seznam svetovne dediščine pri Unescu. Skupni dosje je bil oddan začetek letošnjega leta, v kratkem pa pričakujejo prve obiske ekspertov, ki bodo preverjali skladnost navedb v dosjeju s stanjem na terenu. Bojan Režun – član strokovne skupine, ki je pripravljala dosje. -------------- izjava Bojan Režun -------------- Metka Rupnik

Včeraj je na Kmetiji Želinc potekalo srečanje, ki ga je na temo izvajanja kohezijske politike v novi finančni perspektivi in urejanja infrastrukture  predvsem v lokalnem, idrijsko-cerkljanskem okolju, pa tudi širše, pripravil minister za okolje in prostor, kandidat za poslanca v DZ, Janez Podobnik. Gost, minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, dr. Ivan Žagar, je uvodoma poudaril, da je kohezijska politika v novi finančni perspektivi dokaj uspešna, saj je po njegovem mnenju, v nasprotju z nekaterimi trditvami, da Slovenija slabo črpa evropska sredstva,  ta med vodilnimi v Evropski uniji. Poudaril je, da so predvsem povečali delež sredstev, s katerimi lahko razpolagajo občine, saj kar 4,2 milijarde sredstev lahko plasirajo direktno do občin, s tem pa se je finančna slika občin zelo spremenila. Delež sistemskih sredstev se je v Občini Idrija povečal za 36, v Občini Cerkno pa kar za 50%. Minister Žagar: Minister Zagar     Mag. Bernarda Podlipnik z Ministrstva za okolje in prostor pa je poudarila, da sta projekta kohezijske politike, ki trenutno potekata na idrijsko-cerkljanskih tleh naslednja: Mag. Bernarda Podlipnik   Poskušali pa bodo tudi zagotoviti čim več finančnih sredstev za obnovo vodovodnih sistemov, ki so še iz azbesta.  Za prvega od omenjenih projektov, odvajanje in čiščenje na povodju reke Idrijce, naj bi bilo zagotovljenih 10 milijonov evrov sredstev. Minister za okolje in prostor, Janez Podobnik, pa je poudaril, da se bo v primeru izvolitve potrudil, da bo poskrbel, da bo prišlo do pričetka gradnje predora pod Kladjem in s tem do optimalne rešitve razvoja 4.osi. Janez Podobnik zagotavlja: Minister Podobnik   Udeleženci včerajšnjega posveta so se s tem sicer strinjali, vendar pa so poudarili, da je še veliko manjših projektov, ki bi jih bilo potrebno izpeljati. Cerkljanskega župana, Jurija Kavčiča, je zanimalo, ali lahko država spremeni sistem črpanja sredstev; Andreja Trojar Lapanja iz ICRE je omenila, da bi bilo potrebno spremeniti ali dodati kriterije, da bi tudi idrijsko-cerkljansko območje, tudi na račun specifik (zaprtosti, migracije) pridobilo več sredstev za razdrobljene projekte. Poudarila pa še, da je greh, da se 4. razvojna os ne bi modernizirala z izgradnjo tunela pod Kladjem, glede na vse investicije vanjo. Egon Venko je poudaril, da ga moti zaostajanje Cerknega v primerjavi z Idrijo. Milan Koželj, ravnatelj Osnovne šole Cerkno, pa je izpostavil željo okrepiti intelektualni potencial znotraj zavoda, in sicer z razširitvijo ponudbe  na vseživljenjsko učenje oziroma ponudbo znanja Evropi. Zanimalo ga je, kakšen je sistem prijavljanja na evropske razpise. Poleg tega so odprli tudi vprašanje izgradnje doma za starejše ter velike pomanjkljivosti na cestni infrastrukturi, začenši z mostom na Reki.   Damjana

Z današnjim dnem se spremenjen način dela obeta tudi v cerkljanskem vrtcu. Ker je prišlo do povečanega vpisa (sprejeli so okrog 120 otrok) imajo 2 oddelka več, poleg tega pa so bogatejši tudi za 5 novih zaposlitev. V letošnjem šolskem letu so v cerkljanski vrtec sprejeli vse otroke, ki so jih starši prijavili na preteklem razpisu. Teh ni bilo malo oziroma precej več kot v preteklih letih, predvsem na račun novega zakona, ki predvideva brezplačno varstvo za drugega otroka pa tudi na račun rodnosti, ki se je v Cerknem povečala, kot ugotavlja vodja cerkljanskega vrtca, Adelka Vončina: ADELKA Vončina1 … pravi Adelka Vončina, ki dodaja: ADELKA Vončina2 ... kar pomeni, da se je število vzgojnega strokovnega kadra povzpelo na 19. Vsi vrtčevski oddelki so zapolnjeni s številom otrok, določenim po normativih, vendar lahko v skrajnih primerih sprejmejo še po dva v vsakem oddelku: ADELKA Vončina3 Letošnje poletje je bilo tudi sicer v cerkljanskem vrtcu zelo delavno, saj sta dva oddelka, ki sta letos nova, na novo opremljena, in še kot dodaja vodja vrtca, Adelka Vončina: ADELKA Vončina4 Oprema igrišča in dva nova oddelka sta vrtec stala 26.000 evrov, 8.000 evrov je za obnovo igrišča v letošnjem proračunu zagotovila občina, ki ima po besedah vodje vrtca izjemen posluh za otroke. Na polovici obnovljenega igrišča bodo tako skoraj 120-im otrokom na voljo nov peskovnik, tibetanski most, gugalnice in hiške … čaka jih še obnova druge polovice igrišča, na kar računajo v prihodnjem šolskem letu, zelo pa si želijo novega igrala s toboganom in plezalom. Letos je v cerkljanskem vrtcu na željo staršev podaljšan tudi delovni čas, saj je vrtec odprt od 5.30. do 16.00., torej pol ure dlje kot v preteklem šolskem letu. Damjana

Na spomladanski ponovljeni prvi javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za projekte gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti se je kot edina občina na Gorenjskem prijavila le občina Gorenja vas - Poljane. Potem ko so morali svojo vlogo nekajkrat dopolniti, so pred kratkim dobili odgovor, da je njihova vloga uspela. Namen javnega razpisa je sofinanciranje stroškov gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območjih t. i. belih lis, kjer je gradnja odprtega širokopasovnega omrežja v javnem interesu. Bele lise so območja (v občini Gorenja vas-Poljane so našteli 31 takih naselij), ki niso dosegljiva z omrežjem v zadostni pasovni širini in hkrati ne obstaja komercialni interes za gradnjo takšnega omrežja. Gorenjska je sicer sorazmerno dobro pokrita, saj kar v osmih občinah ni belih lis, v petih živi v območjih belih lis manj kot osem odstotkov prebivalstva, le v štirih občinah se na teh območjih nahaja več kot petina gospodinjstev. To so občine Žirovnica, Bohinj, Gorenja vas - Poljane in Železniki. Do sedaj sta bila objavljena dva tovrstna razpisa: na julijskega se je prijavila občina Železniki, medtem ko se je na tistega v aprilu z Gorenjske prijavila samo občina Gorenja vas - Poljane. Uspeh gorenjevaško - poljanske občine na razpisu za občane konkretno pomeni, da bodo v 31-ih naseljih in tam, kjer bodo za to prebivalci izkazali interes, lahko dostopali do širokopasovnega omrežja, kar bi jim bilo v drugačnem primeru, po besedah župana, Milana Čadeža, omogočeno šele čez desetletja ali pa nikoli. Z gradnjo naj bi pričeli že prihodnje leto, zaključena pa naj bi bila do konca prihodnjega leta. Damjana (povzeto po Radiu Sora)

Danes se je začelo novo šolsko leto, v šole po državi bo vstopilo 161.914 učencev, od tega 17.769 prvošolčkov. Pokukali smo, koliko prvošolčkov bo prvič sedlo v šolske klopi na cerkljanskem, idrijskem in logaškem.V Osnovni šoli Idrija imajo v letošnjem šolskem letu 62 prvošolcev, v podružničnih osnovnih šolah v Godoviču in Zavratcu pa bo v šolske klopi prvič sedlo sedem oziroma dva malčka. Na spodnjeidrijskem je skozi šolska vrata danes od 235 učencev prvič vstopilo 26 otrok, v podružnično šolo v Ledinah dva, skupaj šolo obiskuje 18 otrok, šola v Otaležu pa je po sklepu obeh občinskih svetov – idrijskega in cerkljanskega - zaradi premajhnega števila otrok začasno zaprla svoja vrata.Osnovna šola Cerkno ima v letošnjem šolskem letu 369 učenk in učencev in en oddelek prvošolčkov, ki ga obiskuje 18 učenk in učencev. V obeh podružničnih šolah – v Novakih in Šebreljah - bo znanje nabiralo 8 otrok, kar kaže dobro sliko za ohranjanje in razvoj šole na podeželju tudi v prihodnje.Poglejmo še na logaško. V Osnovni šoli Tabor imajo v šolskem letu 2008/2009 375 učenk in učencev, od tega 30 »prvičkov«. Lansko šolsko leto na podružnicah prvošolcev ni bilo, letos jih je v šolske klopi v Hotedršici prvič sedlo 12, v Rovtarskih Žibršah pa trije, kar pomeni, da ima Osnovna šola Tabor skupaj 45 prvošolcev.V Osnovni šoli »8 talcev« je od 643 učenk in učencev 73 prvošolcev, v Podružnični osnovni šoli Laze od skupaj 13 otrok prvi razred obiskujejo trije. Če je v OŠ »8 talcev« učencev več, pa imajo manjši vpis v Rovtah, kjer imajo v letošnjem šolskem letu 207 učenk in učencev, od tega 15 prvošolcev. Podružnično šolo Vrh sv. treh kraljev pa letos obiskuje 16 otrok, od tega le en prvošolec.  Po novem lahko učenci skladno z zakonom prosto izbirajo med izbirnimi predmeti, lahko pa uvedejo tudi oprostitev od omenjenih predmetov, če obiskujejo glasbeno šolo. Med drugimi novostmi so podaljšano bivanje do konca petega razreda, uveljavitev fleksibilnega predmetnika ter možnost, da pri posameznih predmetih otroke s posebnimi potrebami vključijo v redne programe. ---------------------------- Poleg vstopa v osnovno šolo je vsekakor velika prelomnica tudi menjava osnovnošolskih klopi za srednje. V Gimnaziji Jurija Vege Idrija so, kot nam je povedala Karmen Vidmar, pomočnica ravnatelja, s sliko učencev zelo zadovoljni, saj bo znanje pod okriljem gimnazije nabiralo kar 505 dijakov, doslej jim je le dvakrat uspelo preseči številko 500. Razpisali so sicer tri oddelke prvih letnikov, a ker so na šoli vpisali dijaka s posebnimi potrebami, so tik pred začetkom novega šolskega leta dobili odobritev za dodatni oddelek, tako se bo v štirih oddelkih za gimnazijskega maturanta izobraževalo 96 dijakinj in dijakov, v programu mehatronik 19 in v programu strojni tehnik 20.   Maja Filipič Na sliki: OŠ Tabor